Ključni gradnik fotonapetostnih modulov so fotonapetostne celice, ki s pomočjo fotoefekta proizvajajo enosmerno napetost in tok. Celice so v večini primerov izdelane iz kristalnega silicija, ki je lahko polikristalni ali monokristalni. Razlika med njimi je v orientiranosti silicijevih kristalov. V vzponu so še druge tehnologije modulov, kot so različni tankoplastni fotonapetostni moduli. Moč fotonapetostnih modulov se podaja pri standardnih testnih pogojih (t.i. STC)  1000W/m2, 25°C, faktor zračne mase 1,5.  Ključni podatki so nazivna moč modula izražena v W, tip in število celic, izkoristek modula, tokovno-napetostno karakteristika, koeficienti temperaturne odvisnosti in podobno.

Razsmernik je naprava, ki pretvarja enosmerno napetost, ki jo proizvede fotonapetostni modul, v izmenično napetost. To naredi s pomočjo elektronskih stikal (MOSFET, IGBT), ki izmenično preklapljajo med pozitivnim in negativnim polom, ter tako proizvedejo izmenično napetost. Ključni podatek razsmernika je njegov izkoristek pri pretvorbi električne energije, ki mora biti čim višji. Pri sodobnih razsmernikih znaša ta vrednost več kot 97%.